|
ZDRAVLJICA
- prva -
Spet trte so rodile,
prijatli, vince nam sladko,
ki nam oživlja žile,
srce razjasni in oko,
ki utopi vse skrbi,
v potrtih prsih up budi.
- druga -
Komu najpred veselo
zdravljico, bratje čmo zapet?.
Bog našo nam deželo,
bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov slovenske matere.
- peta -
Mladenči zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up!
Ljubezni domačije
noben naj vam ne usmrti strup;
ker po nas
bode vas
jo srčno branil klicat čas!
- osma -
Nazadnje še prijatlji,
kozarce zase dvignimo,
ki smo sato se zbratli,
ker v srcu dobro mislimo.
Dokaj dni
naj živi
Bog, kar nas dobrih je ljudi.
( dr. France Prešeren)
DRUGI VERZI
- - - - -
Iz trte gre v grozdje,
divin, divin, di grozdje,
grozdi grozdu, divin, divu,
oj grozdje živijo!
Iz grozdja gre v brente,
divin, divin, di brente,
brenti, brentu, divin, divu,
oj brente živijo!
(Ljudska)
- - - - -
Na svetu lepše rožce ni,
kot je ta vinska trta.
Pozimi spi, spomlad cveti,
v jesen pa vinca daje.
- - - - -
Oj, ti preljubi vinski hram,
Tebe za cel svet ne dam.
Vsak dan me z vincem napojiš,
S tem mi življenje gor držiš.
(J.Prus)
- - - - -
Mene zdaj močno veseli,
da en glažek vina za me stoji.
Le pijmo ga, le pijmo ga,
saj vino nam je vojvoda.
(Ljudska)
- - - - -
En starček je živel,
sred vinskih gora.
še enkrat pred smrtjo
je kupico vzel,
Bogu je nazdravil, tako je zapel:
Oče nebeški glej,
še en kozarec zdej,
slavo bom tebi vekomaj pel!
- - - - -
Da sosed pride k sosedi,
le glažek vina mu nalij:
ne sme mu oponašati,
ne tudi ogovarjati.
Oče nebeški tak vuči,
kaj on veli, se naj zgodi….
(Ljudska)
Vir:
D. Medved, ČZP Kmečki glas, Ljubljana 1992
TRTA ŽIVLJENJA
|
- - - - -
Tam gori za hramom vinograd imam,
s srebrnim vinjakom obrezal ga bom,
s cinjastoj motkoj okopal ga bom,
s srebrnim kolčem ogradil ga bom,
v ponedeljek in torek trgatev imam.
(Štajerska napoved trgatve)
- - - - -
Težka človeku, ni zemlje odeja,
vzamejo v sebe ga njene moči;
trčimo, bratje, še vince se smeja,
dolgo Smoletov spomin naj živi!
(Ljudska v spomin A. Smoleta)
- - - - -
AL SE ŠE SPOMNIŠ TISTO JESEN?
KO SMO TRGATEV IMELI DOMA.
BLO NAS JE DOSTI, VESELI SMO BLI
KO SLADKO GROZDJE SMO TRGALI VMES.
AL SE ŠE SPOMNIŠ STARIH NAVAD?
KO SMO Z DELOM KONČALI ZVEČER
FRANC BIL JE GLAVNI RAZTEGNIL JE MEH,
MI PA PLESALI SMO POZNO V NOČ.
(FRANJO SLAVINEC, vir e-pošta)
|
